Repaljščica je majhna ptica pevka iz družine muharjev (Muscicapidae), ki je znana po svojem živahnem oranžnem perju in značilnem obnašanju repa. Je selivka, ki gnezdi v Evropi in zahodni Aziji, pozimi pa se seli v podsaharsko Afriko. Najpogosteje jo najdemo v redkih listnatih gozdovih, sadovnjakih, parkih in vrtovih.
Opis in značilnosti
Velikost:
- Dolžina telesa: 13–14 cm
- Razpon kril: 20–24 cm
- Teža: 11–20 g
Perje:
- Samec ima značilno oranžno-rdečo prsi in trebuh, črno glavo, belo čelo ter siv hrbet.
- Samica je manj kontrastna, rjavkasto siva z oranžno obarvanim spodnjim delom telesa in repom.
- Mladiči so podobni samicam, a imajo pegasto perje, kar jim pomaga pri kamuflaži.
- Obe spolni imata živo oranžen rep, ki ga pogosto trzavo dvigujeta in stresata, kar je značilno vedenje te vrste.
Glava:
- Samec ima izrazito belo čelo, ki močno izstopa na temni glavi.
- Kljun je tanek in oster, prilagojen za lovljenje žuželk.
- Oči so velike in temne, kar ji daje bister in pozoren videz.
Klic:
Repaljščica ima melodično, žvrgolečo pesem, ki vključuje ponavljajoče se motive in žive trilčke. Njen opozorilni klic je značilno “tik-tik”, ki spominja na udarjanje kamenčkov.
Habitat
Repaljščica naseljuje:
- Listnate in mešane gozdove, zlasti tam, kjer so odprti prostori in svetli gozdni robovi.
- Sadovnjake, parke in vrtove, kjer najde primerno zavetje in hrano.
- Gorska območja, do višine okoli 2000 m, kjer se pojavlja na obronkih gozdov in v skalnatih predelih.
- Pogosto se zadržuje blizu vode, saj tam najde večjo raznolikost žuželk.
Prehrana
Repaljščica je pretežno insektivorna, a občasno uživa tudi rastlinsko hrano:
- Žuželke in pajke, ki jih lovi na tleh, v grmovju ali v letu.
- Gosenice, muhe, mravlje, hrošči in pajki so njena glavna hrana.
- Jeseni in pozimi občasno uživa majhne jagode in semena.
- Pogosto jo opazimo, kako s kratkimi poleti iz vej lovi leteče žuželke, podobno kot muharji.
Vedenje in razmnoževanje
Let:
Repaljščica ima lahkoten in okreten let, pogosto s hitrimi spremembami smeri med lovljenjem plena.
Razmnoževanje:
- Gnezdi v duplih dreves, razpokah skal in celo v umetnih gnezdilnicah.
- Samica zgradi gnezdo iz mahú, trave in perja, pogosto v polsenci.
- Samica znese 5–7 jajc, ki jih vali približno 12–14 dni.
- Mladiči se izvalijo goli in nemočni, vendar hitro rastejo in zapustijo gnezdo po 14–17 dneh.
- Letno ima lahko 2 legli.
Razširjenost
- Repaljščica je selivka, ki prezimuje v tropski Afriki.
- Gnezdi v večjem delu Evrope in zahodne Azije.
- V Sloveniji je redna poletna gostja, ki se pojavi v aprilu in odleti v septembru ali oktobru.
Ogroženost
Repaljščica ni ogrožena (IUCN: Least Concern), vendar se njena populacija v nekaterih delih Evrope zmanjšuje zaradi izgube habitatov.
Grožnje:
- Izsekavanje dreves in odstranjevanje starih dreves, ki so pomembna za gnezdenje.
- Uporaba pesticidov, ki zmanjšujejo količino žuželk, njene glavne hrane.
- Podnebne spremembe, ki vplivajo na čas selitve in razpoložljivost hrane.
Zaščitni ukrepi:
- Ohranjanje starih dreves z dupli.
- Postavljanje umetnih gnezdilnic, ki jih repaljščice rade sprejmejo.
- Spodbujanje okolju prijaznega kmetovanja, ki ohranja naravne vire hrane.
Zanimivosti
- Latinsko ime Phoenicurus pomeni “ognjeni rep”, kar se nanaša na njen živo oranžen rep.
- Samec poje zgodaj zjutraj, pogosto že pred svitom, kar ga uvršča med prve pevce v jutranjem zboru ptic.
- Včasih jo zamenjajo z domačo rdečerepko (Phoenicurus ochruros), a jo od nje loči belo čelo in svetlejši trebuh.
- V nekaterih kulturah velja za prinašalko sreče, saj je njeno prisotnost v bližini doma povezano z zaščito in dobrimi novicami.
Repaljščica je zaradi svoje čudovite obarvanosti, nežnega petja in živahnega vedenja ena izmed najbolj priljubljenih ptic pevcev v Evropi.
Besedilo je bilo ustvarjeno z uporabo umetne inteligence ChatGPT.
Če smo kaj zgrešili vas prosimo da nas obvestite v komentarjih na glavni strani. Hvala.
