Zeleni žoln (Picus viridis)

Zeleni žoln (Picus viridis) je srednje velika ptica iz družine žolnov (Picidae), ki je znana po svoji značilni zeleni barvi, glasnem klicanju in značilnem obnašanju. Zeleni žoln je ena izmed najbolj prepoznavnih vrst žolnov v Evropi, kjer naseljuje gozdove, parkovne površine in zeleni habitat.

Značilnosti in videz

Zeleni žoln je ptica, ki jo je enostavno prepoznati zaradi svoje značilne barve in glasnosti pri iskanju hrane ali pri komunikaciji z drugimi žolni.

Velikost:

  • Dolžina telesa: 30–36 cm

  • Razpon kril: 45–50 cm

  • Teža: 150–250 g (samci in samice so si velikostno podobni)

Obarvanost:

  • Zeleni žoln je po telesu predvsem svetlo zelen, z rahlimi rumenkastimi odtenki na trebuhu.

  • Na glavi ima značilen rdeč krožek na zadnjem delu glave in temen pas okoli oči, ki je zelo prepoznaven.

  • Rep je temnejši, z izrazitimi črnimi peresi, kar je specifično za žolna.

  • Krila so prekrita z zeleni perjem, vendar imajo kontrastne bele in črne pike, kar daje tej ptici edinstven videz.

Kljun in oči:

  • Kljun je dolg, trd, rahlo ukrivljen in svetlo siv, kar je značilno za žolne, saj jim omogoča učinkovito kljuvanje v drevesno lubje in iskanje žuželk.

  • Oči so temne in majhne, vendar zelo živahne, kar ji omogoča natančno zaznavanje okolice med iskanjem hrane.

Krila in rep:

  • Krila so široka in močna, primerna za letenje, vendar zeleni žoln raje pogosto skače med drevesnimi vejami, saj se zelo pogosto premika po tleh.

  • Rep je srednje dolg in zaobljen, z značilnimi dolgimi peresi, ki pomagajo pri stabilnosti med kljuvanjem.

Ekologija in habitat

Zeleni žoln naseljuje predvsem gozdove, parke in območja z drevesnimi zasadi, kjer lahko najde dovolj hrane in primerna mesta za gnezdenje.

Habitat:

  • Zeleni žoln naseljuje mešane in listnate gozdove, vendar ga lahko najdemo tudi v parkih, grmiščih in ob robovih gozdov.

  • Idealno okolje za zelenega žolna vključuje drevesa z mehko lubjem, kot so breze, vrbe in topole, saj se te vrste dreves pogosto uporabljajo za iskanje hrane.

Razširjenost:

  • Zeleni žoln je razširjen po večjem delu Evrope, zlasti v srednji in zahodni Evropi.

  • V zadnjih desetletjih je njegov areal razširjen tudi v bolj severne predele, vključno z Britanskimi otoki, Finsko in drugimi deli Skandinavije.

Prehrana in lov

Zeleni žoln je vsejed, vendar je njegova prehrana pretežno sestavljena iz žuželk, predvsem termitov in drugih majhnih žuželk, ki jih išče v lubju dreves.

Prehrana:

  • Zeleni žoln se prehranjuje predvsem z žuželkami, kot so mravlje, termiti, hrošči, pajki in drugi manjši insekti.

  • Včasih se hrani tudi z jagodami, semeni in rastlinskim materialom, še posebej v zimskem času, ko je prehrana iz žuželk omejena.

Tehnike lova:

  • Zeleni žoln uporablja svoj močan kljun za kljuvanje v drevesno lubje, da bi prišel do žuželk, ki živijo pod njim.

  • Zelo pogosto preživi dolgo časa na istem drevesu, kjer ponovi postopek kljuvanja, da bi našel svojo hrano.

  • Njegovo iskanje hrane je zelo natančno, saj išče drobne praznine v lubju dreves, kjer se žuželke skrivajo.

Razmnoževanje

Zeleni žoln je monogamna ptica, ki gradi gnezdo v drevesnih razpokah ali lukenjah, kjer sta jajca in mladiči varni pred plenilci.

Gnezdenje:

  • Gnezdo običajno gradi v drevesnih luknjah ali razpokah, kjer so jajca zaščitena pred plenilci.

  • Gnezdo je sestavljeno iz lesa, mivke in drugih materialov, ki nudijo udobje za jajca in mladiče.

Razmnoževalni cikel:

  • Samica običajno znese 5–7 jajc, ki so bledo modra ali bela.

  • Inkubacija traja približno 13–14 dni, pri čemer se oba starša izmenjujeta pri ogrevanju jajc.

  • Mladiči so ob izvalitvi goli in slepi, vendar hitro rastejo in po nekaj tednih zapustijo gnezdo.

Obnašanje

Zeleni žoln je pogosto samoten, vendar ima močno teritorijalno vedenje, zlasti med gnezditvijo. Zelo je aktiven, kadar išče hrano, vendar je v družbi z zelo izrazitim “žoln-žoln” zvokom, ki ga pogosto oddaja med iskanjem hrane ali ko komunicira z drugimi pticami.

Dnevna aktivnost:

  • Zeleni žoln je aktiven predvsem podnevi, ko išče hrano, se giblje po drevesih in išče hrano, ki je skrita pod drevesno lubje.

  • Poglede na njega pogosto opazimo med iskanjem hrane na tleh ali na drevesih.

Selitev:

  • Zeleni žoln ni selivka, saj ostane na istem območju skozi vse leto, dokler so pogoji za preživetje ugodni.

  • Včasih se premika v nekoliko zaščitena območja, če so hladnejši meseci ali pomanjkanje hrane.

Ohranitev

Status:

  • Zeleni žoln je v večini svojih habitatov razvrščen kot stabilna vrsta, vendar so v nekaterih predelih ogroženi zaradi izgube habitatov in uničevanja drevesnih področij.

  • V nekaterih regijah, kot so Britanski otoki, je ta vrsta zaščitena zaradi njenega pomena v ekosistemu.

Grožnje:

  • Grožnje za zelenega žolna vključujejo izgubo drevesnih habitatov, kot so sečnja dreves in urbanizacija.

  • Pesticidi in onesnaževala, ki zmanjšujejo število žuželk, so tudi nevarnost za njegovo prehrano in zdravje.

Zaščitni ukrepi:

  • Ohranjanje gozdov in drevesnih habitatov je ključnega pomena za ohranitev te vrste.

  • Zaščita naravnih habitatov in uporaba trajnostnih praks v kmetijstvu so pomembni koraki v zaščiti zelenega žolna.

Zeleni žoln je pomemben člen v ekosistemu, saj pomaga pri uravnavanju populacij žuželk in s svojim prisotnostjo kaže na zdravje gozdnih habitatov.

 

 

Besedilo je bilo ustvarjeno z uporabo umetne inteligence ChatGPT.

Če smo kaj zgrešili vas prosimo da nas obvestite v komentarjih na glavni strani. Hvala.